- balínanje
- -a s (ȋ) (športna) igra, pri kateri se mečejo krogle k balinu: krogle za balinanje; prvak v balinanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
balínarski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na balinarje ali balinanje: balinarsko prvenstvo / balinarski klub ♦ šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m … Slovar slovenskega knjižnega jezika
balín — a m (ȋ) najmanjša krogla pri balinanju: zadeti balin ∙ ostrigli so ga na balin do golega // redko balinanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
balíncanje — a s (ȋ) nar. balinanje: prostor za balincanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
baliníšče — a s (í) igrišče za balinanje: vrgel je balinček na sredo balinišča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stezà — è in stèza e [tǝz] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika