- kíhavec
- -vca m (í) 1. bojni plin, ki povzroča kihanje: s kihavcem so preprečili nastop govornikov 2. ekspr. kdor (pogosto) kiha: srečal je sosedovega kihavca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kíhavec
Look at other dictionaries:
zéhavec — vca m (ẹ) ekspr. kdor (pogosto) zeha: kihavec in zehavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika