kaval — kàval2 m DEFINICIJA reg. 1. zool., v. vrana (2a) 2. šah reg. konj, skakač 3. lik na talijanskim igraćim kartama; dama ONOMASTIKA pr.: Kàvalek (Slavonski Brod), Kàvelj (140, Split, Imotski) ETIMOLOGIJA tal. cavallo: konj ≃ cavalletto: konjić … Hrvatski jezični portal
iztakníti — in iztákniti em dov. (ȋ á) 1. s potegom spraviti kaj iz česa: iztakniti kavelj; redko iztakniti bodalo iz nožnice izvleči, izdreti 2. s potegom vtiča iz vtičnice prekiniti električni tok: iztakniti likalnik / iztakniti gramofon izključiti 3. v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káveljc — a [vǝl] m (ȃ) ekspr. 1. kavelj, navadno manjši: obleka visi na lesenem kaveljcu 2. del manjše priprave za zapenjanje; kaveljček: prišiti mora še kaveljce 3. sposoben, domiseln človek, navadno moški: ti si pa res kaveljc … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káveljček — čka [vǝl] m (ȃ) 1. manjšalnica od kavelj: sneti ključe s kaveljčka; krilo je obesila na kaveljčka obešalnika; lesen kaveljček 2. del manjše priprave za napenjanje: s kaveljčki zapeta obleka 3. kaveljčasti izrastek: oprijemalni kaveljčki stebla / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopíka — e ž (í) redko čolnarski kavelj: železna kopika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kváka — e ž (á) ekspr. kavelj, kljuka: s kvako se je oprijemal vrvi // slabš. čačka: papir je poln kvak / težko berem njegove kvake … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natík — a m (ȋ) 1. glagolnik od natakniti ali natikati: natik na kavelj, kol 2. veja, okrog katere se ovija grah: prisekati natik 3. redko koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj; nasadilo: natik pri pili / lopata z dolgim natikom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obéšanje — a s (ẹ) glagolnik od obešati: obešanje perila, zaves; kavelj za obešanje / streljanje in obešanje / nevarnost pri obešanju otrok na motorna vozila / obešanje po gostilnah ♦ jur., v nekaterih deželah obsoditi na smrtno kazen z obešanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritézen — zna o prid. (ẹ̄) pritegovalen: pritezni kavelj; pritezne naprave ♦ elektr. pritezna sila sila, ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; navt. pritezna vrv vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spénjanje — a s (ẹ̑) glagolnik od spenjati, združevati: spenjanje ukrojenih delov oblačila; spenjanje tiskarskih pol / kavelj za spenjanje železniških vozil / stroj za spenjanje ♦ obrt. sukanec za spenjanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika