- katoličàn
- in katoličán -ána m (ȁ á; ȃ) pripadnik katoliške vere: katoličani in pravoslavni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
globokovéren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) ki globoko, močno veruje: globokoveren katoličan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gŕkokatólik — a m (ȓ ọ̑) rel. katoličan vzhodnega obreda: po veri je grkokatolik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katólik — tudi katolík a m (ọ̑; ȋ) katoličan: katoliki in protestanti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèkatólik — tudi nèkatolík a m (ȅ ọ̑; ȅ ȋ) kdor ni katoličan: v kraju je bilo tudi nekaj nekatolikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ortodóksen — sna o prid. (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoveren: ortodoksen anglikanec, katoličan / ortodoksni cerkveni nauki / ortodoksen freudovec ∙ knjiž. ortodoksna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pápeževec — vca m (ȃ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: šteje se za papeževca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pápežnik — a m (ȃ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: navdušen papežnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pápinec — in papínec nca m (ȃ; ȋ) nar. prekmursko, v protestantskem okolju katoličan: bil je edini papinec v vasi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
papíst — a m (ȋ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: navdušen papist … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravovéren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise: pravoveren katoličan, musliman; reformatorji in pravoverni protestanti / pravoverni nauki; pravoverne knjige; pren., ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika