- bakaláver
- -vra m (ā) nekdaj naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe: bakalaver svobodnih znanosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bakalár — a m (ȃ) redko posušena riba trska; polenovka: za kosilo je bil bakalar ja m (ā) redko bakalaver … Slovar slovenskega knjižnega jezika