- bajálec
- -lca [u̯c] m (ȃ) 1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec 2. redko, po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik: v čarih izveden bajalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.