kádrovski

kádrovski
-a -o prid. (á) nanašajoč se na kader: voditi kadrovsko politiko; kadrovska vprašanja; različna kadrovska zasedba / kadrovski oddelek podjetja; kadrovska komisija ◊ voj. kadrovski rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski kádrovsko prisl.: podjetje bodo reorganizirali in kadrovsko okrepili

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • kádrovskī — prid. koji se odnosi na kadar, koji se osniva na kadrovima, na stalnom kadru, {{c=1}}v. {{ref}}personalan (3){{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • kadrovski — kádrovskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na kadar, koji se osniva na kadrovima, na stalnom kadru, usp. personalni ETIMOLOGIJA vidi kadar …   Hrvatski jezični portal

  • služíti — in slúžiti im nedov. (ȋ ú) 1. biti v službi, opravljati službo: takrat je še služil, zdaj pa je v pokoju; njegov oče služi pri železnici; kot učitelj je deset let služil v tej vasi / služila je na sodišču za tajnico bila je tajnica // voj.,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pȅrsonālan — pȅrsonāl|an prid. 〈odr. lnī〉 1. {{001f}}koji se odnosi na osobu (personu), koji pripada osobi; osoban, ličan 2. {{001f}}koji se odnosi na pojedinca; individualan, privatan [to su ∼ne stvari, ne bih u to ulazio], opr. impersonalan 3. {{001f}}koji …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • doslužíti — in doslúžiti im dov. (ȋ ú) 1. končati služenje: doslužil sem; doslužiti kadrovski rok, vojaščino / pri tem gospodarju je hitro doslužil // ekspr. dotrajati: stroj je doslužil; čevlji so doslužili 2. dopolniti služenje: doslužiti mora, kar mu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kádrovec — vca m (á) publ. kdor služi kadrovski rok: dati podpore rodbinam kadrovcev ∙ publ. zeleni kadrovec med prvo svetovno vojno dezerter avstrijske vojske, ki se skriva v gozdovih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kádrski — a o prid. (á) redko kadrovski: kadrska politika / kadrska komisija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odložíti — ím dov., odlóžil (ȋ í) 1. narediti, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: prenehal je brati in odložil knjigo; odložil je palico in torbo / odložiti prtljago; odložil je vrečo in se vzravnal / žerjav je odložil tovor in se vrnil po novega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rók — in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ) natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj: rok za javno razpravo je, traja dva meseca; po njegovem mnenju je rok za dokončanje načrta prekratek; držati se rokov; določiti, skrajšati rok; podaljšati rok… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • subjektivízem — zma m (ȋ) prikazovanje, obravnavanje pojavov, dejstev odvisno od osebnih nazorov, interesov: vsak subjektivizem mu je tuj; subjektivizem v kulturi, umetnosti; v svojih obravnavah se je skušal otresti subjektivizma / pesniški subjektivizem / publ …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”