kadíti — ím nedov., kajèn (ȋ í) 1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Empire Luba — L Empire Luba fut un royaume établi en Afrique centrale du XVIe au XIXe siècle, sur le territoire de l actuelle République démocratique du Congo. Le royaume fut constitué dès le XVIe siècle dans l actuel Katanga. L Empire s étend du Nord… … Wikipédia en Français
Royaume Luba — Empire Luba L Empire Luba fut un royaume établi en Afrique centrale du XVIe au XIXe siècle, sur le territoire de l actuelle République démocratique du Congo. Le royaume fut constitué dès le XVIe siècle dans l actuel Katanga. L Empire s etand … Wikipédia en Français
bónec — nca m (ọ̑) 1. v budističnem okolju menih: bonec zažiga kadilo 2. slabš., redko vplivna oseba stranke: nacistični bonci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gášperček — 1 čka m (á) majhna železna peč: iz gašperčka se je kadilo; sedeti pri gašperčku; zakuriti v gašperčku; pog. zakuriti gašperčka 2 čka m (á) šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču; pavliha: burke veselega gašperčka; kima z glavo kakor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gnáti — žênem nedov., stil. ženó (á é) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: motor žene črpalko; veter žene jadrnico; voda žene mlinsko kolo; elektrika žene stroj / predica žene kolovrat / ekspr., z oslabljenim pomenom: pridno je gnal koso… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kadílnica — e ž (ȋ) 1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice 2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malík — a m (í) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kip, podoba kot bog: častiti, moliti malike; zažigati kadilo pred malikom / ekspr. zavreči malike opustiti pogansko vero 2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mogóčen — čna o prid., mogóčnejši (ọ ọ̄) nav. ekspr. 1. ki ima veliko oblast, moč: bal se je zameriti mogočnemu gospodarju; ima mogočne prijatelje; mogočni uradniki; bil je tako mogočen, da se ga je vse balo; mogočen kakor bog zelo // ki vsebuje, izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
njún — a o zaim. (ū) 1. izraža svojino dvojice bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in ne ogovarja, ali dvojice stvari, o katerih je govor: njuna hiša; elementa in njuna specifična teža / konja sta težko vlekla in iz njunih teles se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika