- baháč
- -a m (á) kdor se (rad) baha: kadar je pijan, je velik bahač; imajo ga za lažnivca in bahača
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
baháč
Look at other dictionaries:
baharítnež — a m (ȋ) ekspr., redko bahač: težko prenašam tega baharitneža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
báhavec — in bahávec vca m (á; ȃ) knjiž., redko bahač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bahávs — a m (ȃ) slabš. bahač: širokoustni bahavs … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čeljustáč — a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: ne poslušaj tega čeljustača / je velik čeljustač in bahač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čvekáč — a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: težko poslušam tega čvekača / velik čvekač in bahač je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gobezdàv — áva o prid. (ȁ á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: gobezdav bahač; bil je gobezdav in objesten / že pri prvem razgovoru je bil piker in gobezdav … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klafáč — a m (á) pog., slabš. 1. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: težko poslušam tega klafača; to ti je klafač in bahač 2. kvantač: je velik pijanec in klafač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klobasáč — a m (á) slabš. kdor veliko in nespametno govori: bahač in klobasač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ničémurnik — a m (ẹ̄) zastar. nečimrnik: to ti je velik ničemurnik in bahač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razústnež — a m (ȗ) knjiž. bahač, širokoustnež: bil je ošaben razustnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
