jútrnjik

tudi jútrnik -a m (ú) 1. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov; jutranjik: ob določeni uri piha jutrnjik // zastar. vzhodni veter, vzhodnik: sever in jug, večernik in jutrnjik se borijo 2. zastar. časopis, ki izhaja zjutraj; jutranjik: brati jutrnjike