- jutríti se
- -ím se nedov. (ȋ í) brezoseb., knjiž. daniti se: nekoliko se je že jutrilo, ko so se vračali
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jutriti — jȕtriti se nesvrš. <prez. [i] (3. l. jd)[/i] jȕtrī se, pril. sad. rēći se, gl. im. rēnje> DEFINICIJA jez. knjiž. rij. svitati ETIMOLOGIJA vidi jutro … Hrvatski jezični portal
jȕtrēnje — sr 1. {{001f}}〈gl. im.〉, {{c=1}}v. {{ref}}jutriti se{{/ref}} 2. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}jutrenja{{/ref}} [ići na ∼] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika