- jezikánje
- -a s (ȃ) glagolnik od jezikati: naveličal se je njenega jezikanja; jezikanje na račun šole je prenehalo / odvaditi otroka jezikanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jezikánje
Look at other dictionaries:
ná — te medm. (ȃ) 1. izraža opozorilo na to, kar se da, daje: na knjigo; na, da boš imel za vstopnico / na nazaj svoj prstan / na, pij / pri klicanju perutnine, živine: piška, na, na; na, sivec / na, tu me imaš, pa me udari / pri udarcu: na to za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tù — prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
