- jezikáč
- -a m (á) slabš. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: izogibati se jezikačev; lenuh in jezikač
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jezikáč
Look at other dictionaries:
devetkáč — a m (á) slabš. kdor veliko govori o nepomembnih stvareh: bil je velik devetkač in jezikač; prazni devetkači … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezikálo — a s (á) jezikač: kakšno jezikalo je ta človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezikávt — a m (ȃ) jezikač: nastopiti proti jezikavtom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezikún — a m (ȗ) redko jezikač: To mesto je baje polno pretkancev .. zakrinkanih mazačev, jezikunov (W. Shakespeare O. Župančič) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
