jezíčen

jezíčen: 1 -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na jezik 1: jezične mišice / jezična konica / redko opazovati jezično barvo jezikovo 2. zastar. jezikoven: jezični pouk ● ekspr. jezični dvoboj besedni dvoboj ◊ anat. jezični koren skrajni zadnji del jezika; lingv. (zgornja) jezična ploskev zgornji del jezika med konico in korenom; muz. jezična piščal piščal, ki ima jeziček ------ 2 -čna -o prid. (ȋ) 1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle 2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar ● star. jezični dohtar odvetnik, advokat

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

jezíčljiv — in jezičljív a o prid. (ȋ; ȋ í) knjiž. jezičen, jezikav: jezičljiva ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezíčnež — a m (ȋ) ekspr. jezičen moški: krotiti jezičneže; za take jezičneže je palica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezíčnik — a m (ȋ) 1. knjiž., ekspr. jezičen moški: vaški jezičniki; kritiziranje jezičnikov / še pregovoril vas bo, jezičnik / zastar. slaven jezičnik govornik 2. lingv. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom: jezičniki in nosniki // soglasnik, tvorjen z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezíkast — a o prid. (í) 1. po obliki podoben jeziku: jezikasti listi, plameni 2. slabš. jezičen: jezikasta ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lápast — a o prid. (á) nar. zgovoren, jezičen: Ondan sem prosil prav to lapasto Kato, naj bi nama prišla pomagat (I. Koprivec) … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias