Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jerebíčica — e ž (í) manjšalnica od jerebica: jerebica in jerebičice / kot nagovor no, jerebičica, z nami boš morala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
crlíkati — am nedov. (ȋ) oglašati se z visokim, žvižgajočim glasom: jerebica, lastovica, sinica crlika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jerebíčka — e ž (í) 1. manjšalnica od jerebica: mlade jerebičke 2. ekspr. drobno, ljubko dekle: najbolj mi je všeč tistale jerebička / kot nagovor kam greš, jerebička … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lôvnica — e ž (ȏ) 1. rib. mreža, ki se vleče ali nastavlja: polna lovnica 2. lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana: jerebica, divji prašič se ujame v lovnico 3. močna ponjava za reševanje ljudi iz višjih nadstropij: gasilci so napeli… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snéžen — žna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sneg: a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
valíti — 1 ím nedov. (ȋ í) 1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: valiti hlode; prevrnjena cisterna se je valila vse hitreje / narasla voda vali s seboj kamenje / ekspr. reka vali svoje mrzle valove // s takim premikanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzlepetáti — ám tudi éčem dov. (á ȃ, ẹ) zastar. zafrfotati: vzlepetati s perutnicami / izpred psa vzlepeta jerebica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
