- jerébar
- -ja m (ẹ̑) lov. lovec na gozdne jerebe: izkušen jerebar
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jarebica — jarèbica ž DEFINICIJA zool. 1. sitna lovna divljač (Perdicidae) [šumska jarebica; poljska jarebica; (jarebica) kamenjarka] 2. (mn) Alectoris, rod ptica iz porodice fazana (npr. A. graeca) ONOMASTIKA pr.: Jàreb (Šibenik, Slunj), Jarèbica… … Hrvatski jezični portal