Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lupína — e ž (í) 1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke 2. trd, suh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mándelj — na in dlja [dǝl] m (á) 1. sad mandljevca, zlasti njegovo jedrce: jesti, lupiti mandeljne; praženi, sesekljani mandeljni ♦ bot. grenki mandelj ki ima zelo grenka jedrca, Amygdalus communis var. amara 2. nav. mn. vsak od dveh limfnih organov v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nègóden — tudi nègôden dna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄; ȅ ó ȅ ō) 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel // nedonošen: negoden otrok 2. star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nukléol — in nukléolus a m (ẹ̑) biol. gostejše okroglasto telesce v celičnem jedru; jedrce: zgradba nukleolov; kromosomi in nukleoli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pinjóla — e ž (ọ̑) sad pinije, zlasti njegovo jedrce: jesti, luščiti pinjole … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pistácija — e ž (á) nestrok. sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, strok. rujevina: na pobočju rastejo oljke in pistacije ♦ gastr. jedrce gojene vrste te rastline, ki se uporablja pri pripravljanju različnih sladic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
