Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
visòk — ôka o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
akvatínta — e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint … Slovar slovenskega knjižnega jezika
radíranka — e ž (ȋ) knjiž. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: tehnični problemi radiranke // odtis v tej tehniki: na stenah je viselo nekaj radirank … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujédanka — e ž (ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: dobro obvladuje ujedanko / tehnika ujedanke // odtis v tej tehniki: z ujedankami ilustrirana knjiga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujédenka — e ž (ẹ̑) knjiž. jedkanica: ujedenka in druge grafične tehnike / zbirka ujedenk in lesorezov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujedkovína — e ž (í) knjiž. jedkanica: biti mojster v ujedkovini / razstava lesorezov in ujedkovin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
