jécati — am nedov. (ẹ̄) 1. jecljati: po nesreči je začel jecati; močno jeca / jecati iz zadrege, od strahu 2. dajati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove: brisala si je oči in komaj slišno jecala / ekspr. v dolini so jecali streli jecáje: jecaje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jecljánje — a s (ȃ) glagolnik od jecljati: povedati gladko, brez jecljanja / odvaditi se jecljanja / njegova novela je podobna plahemu jecljanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pojecljávati — am nedov. (ȃ) nekoliko jecljati: otrok pojecljava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šešljáti — ám [šǝš in šeš] nedov. (á ȃ) izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s: otrok šešlja; kadar je pijan, začne šešljati in jecljati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slóvka — e ž (ọ̑) zastar. zlog: jecljati nerazumljive slovke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vznemírjenje — a s (ȋ) stanje vznemirjenega: preprečiti vznemirjenje ljudi; jecljati, tresti se od vznemirjenja / čutno vznemirjenje; ustvarjalno vznemirjenje / brez vznemirjenja vstati in oditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žívčnost — i ž (ȋ) stanje živčnega človeka: živčnost ga je minila; živčnost igralcev pred nastopom / od živčnosti je začel jecljati … Slovar slovenskega knjižnega jezika