- žívčnost
- -i ž (ȋ) stanje živčnega človeka: živčnost ga je minila; živčnost igralcev pred nastopom / od živčnosti je začel jecljati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vrág — a m (ȃ) 1. evfem. hudič: vrag se mu prikazuje; skleniti z vragom pogodbo za dušo; bati se koga kot živega vraga zelo; smrdeti kot tisoč vragov zelo; črn, grenek, hudoben kot vrag zelo / ali ga je vrag obsedel, da je tak / kot kletvica: o ti vrag … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nervóza — e ž (ọ̑) velika živčna napetost, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki, živčnost: med piloti začetniki je bila nervoza; igralcev se je lotevala nervoza / nakupovalna nervoza nakupovalna mrzlica / z nervozo kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nervóznost — i ž (ọ) stanje nervoznega človeka, živčnost: obšla ga je nenadna nervoznost; podvržen nervoznosti; nervoznost pred izpitom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèspánje — a s (ȅ á) kar je nasprotno, drugačno od spanja: vso noč se je premetaval v nespanju; njegova živčnost je v zvezi z nespanjem / od nespanja so jo pekle oči … Slovar slovenskega knjižnega jezika