- izžírati
- -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z žretjem uničevati: črvi izžirajo les // uničevati sploh: rja izžira železo; pren., ekspr. tujina mu izžira dušo 2. z žretjem delati: molji izžirajo luknje v blago
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.