- izvrševánje
- -a s (ȃ) glagolnik od izvrševati: izvrševanje dolžnosti, nalog / izvrševanje predpisov, zakonov / vestno izvrševanje poklica / izvrševanje oblasti / izvrševanje kazenskih sankcij
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izvrševánje
Look at other dictionaries:
bogočástje — a s (ȃ) češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lahkôta — e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lahkega: lahkota prvih uspehov ga je uspavala; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji gibčnost, prožnost / obšel ga je občutek lahkote 2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkoto izraža opravljanje, izvrševanje česa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malénkost — i ž (ẹ) 1. kar je malo pomembno, nepomembno: zaradi take malenkosti ni treba hoditi tja; o vsaki malenkosti, ki jo je naredil, je pripovedoval; drobnarije in malenkosti / ekspr. joka, pritožuje se za vsako malenkost // v povedni rabi izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odrédba — e ž (ẹ̑) kar kaj uradno določa, ukazuje: odredba je že izdana; držati se odredbe; objaviti, spremeniti odredbo / varnostne odredbe; odredba o obveznem cepljenju / prometne odredbe ♦ jur. pravni akt, ki podrobneje določa izvrševanje posameznih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
padálec — lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor je usposobljen za skakanje, spuščanje s padalom: padalec je prepozno odprl padalo; tekmovanje padalcev // vojak, tako usposobljen za izvrševanje vojaških operacij: padalci so skočili, se spustili; oddelek padalcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stalíšče — a s (í) 1. kar določa kriterij za presojanje česa: gledati na kaj z ekonomskega stališča; dogovorili so se, s kakšnega stališča bodo stvar obravnavali; presojati kaj s stališča morale / z njegovega stališča je to razumljivo // publ. mnenje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stéžka — in stêžka prisl. (ẹ̑; ȇ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežka je šel navkreber; stežka vleči voziček / stežka je odpravila prehlad; stežka se je privadil na novo okolje / stežka je prepoznal svojo sošolko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stéžkoma — in stêžkoma prisl. (ẹ̑; ȇ) star. 1. izraža močen udarec, sunek ob podlago; stežka: starec se je stežkoma usedel v naslanjač 2. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežkoma so si rešili življenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víslice — lic ž mn. (ȋ) 1. priprava iz pokončnega in nanj čelno počez pritrjenega trama za izvrševanje smrtne kazni z obešenjem: postavljati vislice; viseti na vislicah / ekspr. pazi, da ne boš končal na vislicah; obsoditi koga na smrt na vislicah //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
závod — óda tudi a m (á ọ; á) 1. delovna organizacija za opravljanje določene dejavnosti, katere namen ni pridobivanje dobička: ustanoviti, voditi zavod; direktor zavoda; zavodi in ustanove / delati na zavodu / meteorološki, pokojninski, zdravstveni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
