víslice

víslice: -lic ž mn. (ȋ) 1. priprava iz pokončnega in nanj čelno počez pritrjenega trama za izvrševanje smrtne kazni z obešenjem: postavljati vislice; viseti na vislicah / ekspr. pazi, da ne boš končal na vislicah; obsoditi koga na smrt na vislicah // ekspr. usmrtitev z obešenjem: izogniti se, uiti vislicam 2. etn. otroška igra, pri kateri se ugibajo črke neznane besede in se za vsako napako nariše ena poteza shematičnih vislic in obešenca: igrati se vislice

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

gávge — gávg ž mn. (ȃ) nižje pog. vislice: tam so stale gavge / ekspr. če bo ostal tak, bo še na gavge prišel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obésiti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obesiti sliko, zavese, zvon, zaklano žival; obesiti malho čez ramo, na ramo; obesiti klobuk na klin, obleko na obešalnik; obesiti kotel nad ognjišče, svetilko pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vešálo — a s (á) 1. mn. vislice: obesiti upornike na vešala / obsojen na smrt na vešalih / ekspr. biti zrel za vešala 2. redko obešalo: sneti zajemalko z vešala ◊ grad. ostrešje z vešali ostrešje s strešnim povezjem, pri katerem se obremenitev po sohah… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visélnice — nic [u̯n in ln] ž mn. (ẹ̑) zastar. vislice: obesiti tatu na viselnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vísli — i ž mn. (ȋ) zastar. vislice: obesiti razbojnika na visli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vísliški — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na vislice: visliška vrv / star. visliški humor obešenjaški humor … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias