- izvŕg
- tudi zvŕg -a m (ȓ) 1. vet. prekinitev brejosti: izvrg pri kravi 2. redko izmeček, izvržek: izvrg človeštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
abórtus — a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvrg — ipd. gl. izvrg ipd … Slovar slovenskega knjižnega jezika