- izvóren
- -rna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na izvor: prikazati problem z izvornega vidika; izvorna oblika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
genétičen — čna o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga 2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe genétično… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
genétski — a o prid. (ẹ̑) 1. biol. nanašajoč se na genetiko: genetski inštitut // genski: genetske osnove defektnosti in bolezni; genetske spremembe 2. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: prikazati problem z genetskega vidika … Slovar slovenskega knjižnega jezika