- izvídništvo
- -a s (ȋ) dejavnost izvidnikov: za izvidništvo sta pomembni hitrost in konspirativnost / četa je opravila nevarno izvidništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izvídniški — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na izvidnike ali izvidništvo: izvidniški obhod, polet; izvidniška akcija / izvidniško poročilo / izvidniška točka / izvidniški čoln; izvidniška četa; izvidniško letalo letalo, prirejeno, opremljeno za izvidništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oglédništvo — a s (ẹ̑) izvidništvo: določeni so bili za ogledništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika