- ízvenčasóven
- -vna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̄) publ. časovno neopredeljen, neodvisen od časa: izvenčasovni kostumi; izvenčasovna vsebina slike / izvenčasovno dejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ízvenprostóren — rna o [vǝn in ven] prid. (ȋ ọ̑) publ. prostorsko neopredeljen, neodvisen od prostora: umetnost pojmuje kot družbeno nepogojen, izvenčasoven in izvenprostoren pojav … Slovar slovenskega knjižnega jezika