priséči — séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ) 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
državljánskopráven — vna o prid. (ȃ ā) nanašajoč se na državljansko pravo: izvedenec za državljanskopravne zadeve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekspêrt — a m (ȇ) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
entomolóški — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na entomologe ali entomologijo: entomološki izvedenec; entomološka raziskavanja / entomološke zbirke / entomološki inštitut … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkúšenec — tudi skúšenec nca m (ȗ) 1. knjiž. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem 2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múfti — ja m (ȗ) v muslimanskem okolju najvišji duhovnik in versko pravni izvedenec na določenem ozemlju: šel je k muftiju po nasvet / veliki mufti v Jeruzalemu verski poglavar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sóden — dna o prid. (ọ) 1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji primitivnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi 2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
soglásje — a s (ȃ) 1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju 2. pozitivno mnenje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapriséči — séžem dov., zaprisézi zaprisézite; zapriségel zapriségla; nam. zapriséč in zaprisèč (ẹ) narediti, da kdo opravi prisego: sodnik zapriseže pričo / hotel ga je zapriseči, da bi izpolnil njegovo voljo s prisego obvezati // narediti, da kdo opravi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdravníški — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravnike: bela zdravniška halja; zdravniška torba / zdravniški poklic; zdravniška etika / iti na obvezni zdravniški pregled; zdravniška oskrba; iskati zdravniško pomoč; biti pod zdravniškim nadzorstvom; zdravniško… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
