izvédenec

izvédenec
-nca m (ẹ̑) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: vprašati za mnenje izvedenca; kmetijski, pravni, zdravniški izvedenec; izvedenec psihiater; izvedenec za podvodni ribolov; izjava, poročilo izvedenca / publ. bil je velik izvedenec v svoji stroki poznavalec svoje stroke, strokovnjakjur. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre // ekspr. dober poznavalec česa: izvedenci imajo cviček iz Gadove peči za najboljši cviček / bil je velik izvedenec v ljubezenskih rečeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • priséči — séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ) 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • državljánskopráven — vna o prid. (ȃ ā) nanašajoč se na državljansko pravo: izvedenec za državljanskopravne zadeve …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ekspêrt — a m (ȇ) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • entomolóški — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na entomologe ali entomologijo: entomološki izvedenec; entomološka raziskavanja / entomološke zbirke / entomološki inštitut …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izkúšenec — tudi skúšenec nca m (ȗ) 1. knjiž. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem 2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • múfti — ja m (ȗ) v muslimanskem okolju najvišji duhovnik in versko pravni izvedenec na določenem ozemlju: šel je k muftiju po nasvet / veliki mufti v Jeruzalemu verski poglavar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sóden — dna o prid. (ọ) 1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji primitivnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi 2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • soglásje — a s (ȃ) 1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju 2. pozitivno mnenje,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapriséči — séžem dov., zaprisézi zaprisézite; zapriségel zapriségla; nam. zapriséč in zaprisèč (ẹ) narediti, da kdo opravi prisego: sodnik zapriseže pričo / hotel ga je zapriseči, da bi izpolnil njegovo voljo s prisego obvezati // narediti, da kdo opravi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zdravníški — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravnike: bela zdravniška halja; zdravniška torba / zdravniški poklic; zdravniška etika / iti na obvezni zdravniški pregled; zdravniška oskrba; iskati zdravniško pomoč; biti pod zdravniškim nadzorstvom; zdravniško… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”