izúriti

izúriti
-im dov. (ȗ ȗ) z vajo, ponavljanjem usposobiti koga za določeno delo: izuriti pilote; izuriti vojake v bojevanju / izuriti konja za jahanje / lovec je z leti tako izuril uho, da je razpoznal vsako žival izúrjen -a -o: izurjen borec, padalec; tura je primerna le za izurjene planince; konj je izurjen za jahanje; vojaki so dobro izurjeni v streljanju; izurjeno oko

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • uvéžbati — am dov. (ẹ̑) knjiž. 1. izuriti: uvežbati orkester; dobro, hitro se uvežbati / uvežbati športnika strenirati / uvežbati telo 2. izuriti se v čem, dobro se naučiti česa: uvežbati gibe, nastop, vožnjo / uvežbati himno, predstavo / uvežbati hitrost… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bánčništvo — a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: nacionalizacija industrije in bančništva; razvoj bančništva / izuriti se v bančništvu bančniškem poklicu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bojevánje — a s (ȃ) glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bôksanje — tudi bóksanje a s (ó; ọ̑) glagolnik od boksati: gojiti boksanje; izuriti se v boksanju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izurítev — tve ž (ȋ) glagolnik od izuriti: izuritev v bojevanju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izúrjenje — a s (ȗ) glagolnik od izuriti: izurjenje vojakov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izváditi — im dov., izvájen (á ȃ) star. izuriti: izvaditi fanta za ovčarja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izvéžbati — am dov. (ẹ̑) knjiž. izuriti: izvežbati vojake v streljanju; izvežbati se v kuhanju, strojepisju / izvežbati konja, psa izvéžban a o: izvežban padalec; borci so bili premalo izvežbani …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • objézditi — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. z jezdenjem priti okrog česa: v diru je objezdil steber sredi arene 2. z jezdenjem se izogniti: v velikem loku je objezdil sovražni tabor 3. z jezdenjem prepotovati: objezditi deželo, posestvo / objezditi vsa delovišča v gozdu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • signalizácija — e ž (á) 1. glagolnik od signalizirati: izuriti se v signalizaciji z zastavicami; naprave za signalizacijo 2. celota signalnih naprav: postaviti signalizacijo na križiščih; letališče je opremljeno z najmodernejšo signalizacijo za nočne pristanke… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”