- izučeváti
- -újem nedov. (á ȗ) zastar. raziskovati, študirati: izučevati družbo v njenem razvoju izučeváti se redko učiti se, usposabljati se: vajenec se izučuje za ta poklic tri leta
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izučevánje — a s (ȃ) glagolnik od izučevati: izučevanje kovačev, pekov / izučevanje slovenskega jezika … Slovar slovenskega knjižnega jezika