avtoritéten — tna o (ẹ̑) pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cérkev — kve ž, mn. stil. cerkvé (ẹ) 1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
episkopálen — lna o prid. (ȃ) škofovski: episkopalna avtoriteta ♦ rel. episkopalna cerkev anglikanska cerkev v Združenih državah Amerike, ki poudarja oblast škofov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕzek — zka o prid. (ŕ) knjiž. zoprn: znebiti se je hotel mrzke hišnice / že sama beseda avtoriteta ji je mrzka; spoznal je, da mu je mrzka / mrzko vreme // zastar. grd, nemoralen: mrzki nagibi; mrzko dejanje / mrzka sleparija mŕzko prisl.: mrzko se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upádati — am nedov. (ā ȃ) 1. dobivati nižjo gladino: jezero upada / voda je začela upadati // zaradi izgube zraka, vode postajati nižji, gostejši: sneg že upada; kopice trave so počasi upadale / videl je, kako balon upada 2. postajati po obsegu manjši… … Slovar slovenskega knjižnega jezika