- iztrebítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od iztrebiti: iztrebitev ustreljene divjačine / iztrebitev bogomilov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
iztrebítev
Look at other dictionaries:
izčístiti — im in sčístiti im dov. (í ȋ) 1. odstraniti umazanijo, prah iz česa: izčistiti sod / izčistiti madeže z bencinom ♦ med. izčistiti (črevo) pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti rano odstraniti gnoj, tujke iz nje 2. odstraniti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izdristíti — ím in izdrístiti im dov., izdrístil (ȋ í; í ȋ) star. pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti: izdristiti črevo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
