- iztakljiv
- ipd. gl. stakljiv ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stakljív — tudi iztakljív a o prid. (ȋ í) ekspr. ki (rad) stika, išče: stakljiv otrok / požrešni in stakljivi vrabci ∙ ekspr. ima stakljive oči hitro vse opazi, vidi stakljívo tudi iztakljívo prisl.: stakljivo brskati med papirji … Slovar slovenskega knjižnega jezika