- izstreljevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od izstreljevati: izstreljevanje raket, umetnih satelitov; naprava za izstreljevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izstreljevánje
Look at other dictionaries:
metálec — lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj meče: dober metalec kamna zadene cilj / v cirkusu nastopa tudi metalec nožev 2. šport. športnik, ki goji mete: metalec diska, kladiva 3. voj., v zvezi metalec min orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na … Slovar slovenskega knjižnega jezika
minomèt — éta m (ȅ ẹ) orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu: naravnati, postaviti minomet ♦ voj. lahki s kalibrom cevi 60 ali 82 mm, težki minomet s kalibrom cevi 120 mm … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) navadno z rodilnikom 1. kdor drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanj, in hodi: nosilci krste, zastave / tisti dan sem bil nosilec vode / knjiž. na cilju smo nosilcem plačali nosačem / nosilec štafetne palice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pihálnik — a [u̯n in ln; drugi pomen u̯n] m (ȃ) 1. zlasti v indijanskem okolju dolga cev za izstreljevanje puščic s pihanjem: iz pihalnikov so letele na napadalce zastrupljene puščice 2. šalj. puška: njegov pihalnik še dobro strelja; prišla je patrulja z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pištóla — e ž (ọ̑) 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rakéten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na raketo: raketni deli; raketno gorivo; raketno izstrelišče / raketni klub klub, ki se ukvarja z izdelovanjem in izstreljevanjem raket; raketni motorji; raketna industrija / raketna pištola / raketne konice z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raketomèt — éta m (ȅ ẹ) voj. orožje za izstreljevanje raket iz cevi ali s tirnih ramp: streljati z raketometom / 32 cevni raketomet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
signálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na signal ali signaliziranje: signalni sistem / signalna svetilka; signalizirati s signalnimi zastavicami / signalne naprave ob železniški progi / signalni pravilnik ♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
