izstrélek

izstrélek
-lka m (ẹ̑) valjasto, na eni strani navadno koničasto telo, ki ob sprožitvi ali vžigu zleti v določeno smer: sprožiti izstrelek; dimenzija, oblika, premer izstrelka; gibanje izstrelkov / medcelinski izstrelek; topovski izstrelek; izstrelek iz puške / šibrasti izstrelki ♦ fiz. izstrelek delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; voj. dirigirani ali vodeni izstrelek ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • projektíl — a m (ȋ) voj. izstrelek, ki se da usmerjati, voditi na daljavo: projektil je zadel cilj; izstreljevati projektile / jedrski, medcelinski, raketni projektil; projektil zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku / dirigirani ali vodeni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rakéta — e ž (ẹ̑) izstrelek, ki ga potiskajo reaktivno delujoči plini: raketa vzleti; izstreliti raketo / lunarne, vesoljske rakete; zaviralne rakete; rakete proti toči; rakete na tekoče gorivo // tak izstrelek s pirotehničnimi snovmi za razsvetlitev ali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dirigírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. umetniško voditi, usmerjati orkester, zbor pri izvajanju glasbenih del: dirigirati simfoničnemu orkestru; koncert bo dirigiral znan dirigent / dirigirati s širokimi gestami 2. voditi, usmerjati sploh: pedagoški vodja… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vodíti — vódim nedov. (ȋ ọ) 1. iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto: strežniki vodijo bolnike na preglede; voditi goste v hotelske sobe; voditi kaznjence na zaslišanje; učitelj je otroke previdno vodil proti vrhu / voditi živino… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • balístičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na gibanje izstrelkov v zraku: balistična krivulja / balistični izstrelek; balistična raketa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • granáta — 1 e ž (ȃ) z razstrelivom napolnjen topovski izstrelek: granata je eksplodirala nedaleč od njega; granata je zažvižgala mimo ušes; ranil ga je drobec granate; bobnenje topov in treskanje granat // redko z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izstrelíti — ím dov., izstréli in izstrêli; izstrélil (ȋ í) 1. potisniti izstrelek iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreliti kroglo iz puške; izstreliti naboj v zrak; priletel je iz hiše, kakor bi ga bil iz topa izstrelil / četa je izstrelila… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jeklénka — e ž (ẹ̄) 1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom; priključiti jeklenko na aparat; jeklenka z ogljikovim dvokisom; zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan 2. knjiž. krogla, izstrelek:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mína — 1 e ž (ȋ) 1. z razstrelivom napolnjeno telo, ki se ne izstreljuje, ampak polaga, nastavlja: mine so eksplodirale druga za drugo; odstranjevati, polagati mine / ladja je naletela na mino in se potopila / podvodna mina ♦ voj. kontaktna mina;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nàdgrádnja — e ž (ȁ ā) 1. knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: duhovna nadgradnja družbe; estetska, idejna, politična nadgradnja / publ. na trden scenarij je lahko postavil dobro režijsko nadgradnjo ♦ soc. družbena… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”