- izseljevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od izseljevati: omejiti izseljevanje; množično izseljevanje; izseljevanje v Ameriko, tujino / prisilno, sezonsko izseljevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izseljevánje
Look at other dictionaries:
amerikánstvo — a s (ȃ) redko izseljevanje v Ameriko: pisatelj je obdelal motiv amerikanstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
emigrácija — e ž (á) 1. izseljevanje v tujino, zlasti iz političnih vzrokov: emigracija je naraščala; razmere so silile ljudi k emigraciji / ekonomska emigracija // bivanje v tujini iz teh vzrokov: vrnil se je po dolgih letih emigracije in zaporov / zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
híperpopulácija — e ž (ȋ á) prenaseljenost, preobljudenost: hiperpopulacija vzhodne Azije; izseljevanje zaradi hiperpopulacije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izseljeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na izseljevanje: izseljevalna baza / izseljevalna politika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krajíšnik — a m (ȋ) knjiž. prebivalec mejnega ozemlja kake države, dežele: izseljevanje krajišnikov / krajišniki Furlanije // zgod. vojak Vojne krajine: četa krajišnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogojeváti — újem nedov. (á ȗ) publ. 1. ustvarjati pogoje za kaj: delo pogojuje človekov življenjski obstoj; to so najpomembnejša področja, ki pogojujejo razvoj celotnega gospodarstva / zdravje pogojuje srečo, uspeh je pogoj za 2. biti vzrok česa, vplivati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólproletariát — a [u̯p] m (ọ̑ ȃ) polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: izseljevanje polproletariata / kmečki polproletariat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapréčiti — im dov. (ẹ ẹ̑) star. preprečiti, onemogočiti: zaprečiti izseljevanje; njihova dolžnost je, da se zlo zapreči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
