- izrojênec
- 1 -nca m (é) knjiž. izrojeno bitje: ta mladič je izrojenec // slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to so slabi ljudje, izrojenci ------ 2 -nca m (é) čeb. čebelja družina, ki je rojila: prezimiti izrojence
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.