Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bastárd — a m (ȃ) 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izròd — óda m (ȍ ọ) 1. redko izroditev, izrojevanje: izrod sadnega drevja 2. knjiž. nemoralen, pokvarjen človek; izrodek: on je v družini izrod; ta izrod je imel na vesti večino obsojencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvŕženec — nca m (ȓ) ekspr. človek, ki ga kaka skupnost izloči: družbeni izvrženec; brezdomci in izvrženci // slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to je izrodek in izvrženec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polután — a m (ȃ) zastar. 1. mešanec, križanec: mati tega polutana je Kitajka, oče pa Amerikanec / polutan konja z oslico 2. izrodek, izvržek: moralni polutan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povŕžek — žka m (ȓ) nav. slabš. mladič: kravji povržek // izrodek, izvržek: s samimi povržki se druži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skòt — skôta in skóta m (ȍ ó, ọ) 1. knjiž. izrodek: roditi skota / skot domišljije / to niso ljudje, to so skoti 2. zastar. istočasno skoteni mladiči; gnezdo: skot lisic / večina medvedjih skotov je v januarju kotitev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spovítek — tka m (ȋ) star. nedonošenček: spovitek je umrl ● knjiž. spovitek domišljije izrodek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
