- izrába
- -e ž (ȃ) glagolnik od izrabiti: izraba prostora / maksimalna izraba energije / izraba položaja / nadomestiti stare stroje zaradi izrabe izrabljenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gospodárnosten — tna o prid. (á) nanašajoč se na gospodarnost: gospodarnostni ljudje / gospodarnostna izraba goriva / po gospodarnostnem načrtu računajo na boljšo letno zasedbo hotela gospodarskem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèekonómičen — čna o prid. (ȅ ọ) ki ni ekonomičen: tak način dela je neekonomičen; neekonomična izraba toplote / neekonomičen tip avtomobila nèekonómično prisl.: neekonomično trošiti kredite … Slovar slovenskega knjižnega jezika