brízgati — am nedov. (ȋ) 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpahováti — újem nedov. (á ȗ) redko potiskati navzven, naprej: izpahoval je brado ◊ lingv. izpahovati polglasnik izpahováti se izpuščati se: mozolji se mu izpahujejo po obrazu // redko delati se, pojavljati se: mehurčki se izpahujejo na vodni gladini; prim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpúščanje — tudi spúščanje a s (ú) glagolnik od izpuščati: izpuščanje pare / izpuščanje osebka v stavku; prim. spuščanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jih — rod., tož. mn. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; nizko izpuščati jih pline iz črevesja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odzračeváti — újem nedov. (á ȗ) teh. izpuščati zrak iz česa: odzračevati parovod … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opúščati — am nedov. (ú) 1. nehavati a) vzdrževati, uporabljati kaj: v tem predelu kmetije opuščajo / opuščati star običaj b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opuščati kovaštvo; loterija se vedno bolj opušča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podrigávati — am nedov. (ȃ) vet. izpuščati pline iz želodca zaradi krčenja želodčne stene: krava je začela podrigavati // nizko kolcati: pijanec je ves čas podrigaval … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕhati — am nedov. (r̄) 1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spúščati — am nedov. (ú) 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega: spuščati in dvigati ročico pri stroju; kladivo se mehanično spušča / spuščati rolete, zastor; na ladji spuščajo sidro / spuščati navzdol // delati, da pride kaj z višjega mesta,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlòg — 1 zlóga m (ȍ ọ) izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede: izgovarjati razločno vse zloge; izpuščati, ekspr. požirati zloge; deliti besedo na zloge; končni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika