- izpodnébnik
- -a m (ẹ̑) petr. zlasti iz železa sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo; meteorit
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpod... — ali izpod... in spod... ali izpod... tudi spod... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje usmerjenosti iz položaja pod čim: izpodbiti, izpodkopati, izpodžagati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meteorít — a m (ȋ) petr. zlasti iz železa sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo, izpodnebnik: najti, proučevati meteorit / tam blizu sta padla dva meteorita … Slovar slovenskega knjižnega jezika