Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekspektorácija — e ž (á) med. izmetavanje sluzi iz pljuč, sapnika s kašljanjem, izkašljevanje: izpiranje ust po ekspektoraciji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
irigácija — e ž (á) 1. knjiž. dovajanje vode, zlasti obdelovalnim zemljiščem; namakanje: izkoriščanje rek za irigacijo / vzdrževanje posameznih odsekov irigacije naprav za namakanje 2. med. izpiranje nožnice ali dovajanje čistilne tekočine v danko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
irigátor — ja m (ȃ) med. priprava za izpiranje nožnice ali za dovajanje čistilne tekočine v danko, izpiralnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpirálen — lna o prid. (ȃ) namenjen za izpiranje: izpiralna naprava; dodati izpiralni vodi za pisano perilo nekoliko kisa ♦ fot. izpiralno korito; teh. izpiralno olje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpirálnik — a m (ȃ) med. priprava za izpiranje nožnice ali za dovajanje čistilne tekočine v danko; irigator … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpirálo — a s (á) teh. sredstvo za izpiranje: čistila in izpirala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prèdpránje — a s (ȅ ā) predhodno pranje: pralni stroj opravi predpranje, pranje in izpiranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ústen — tna o prid. (ȗ) nanašajoč se na usta: ustna kotička; ustne in obrazne mišice / ustna odprtina, votlina / ustne bolezni; ustna higiena / ustna voda tekočina za izpiranje ust // ki je izrečen, nenapisan: ustni odgovor, ukaz; ustna anketa, izjava,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
