iznášati

iznášati: -am nedov. (ȃ) 1. redko z nošenjem spravljati iz česa: iznašati obleko na zrak; iznašati valuto iz države 2. žarg., polit. odkrivati, prikazovati: ne iznašaj njenih napak; takih stvari ne iznašaj na sestanku 3. pisar., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: iznašati pomisleke; iznašati predloge predlagati; iznašati pritožbe pritoževati se; prim. znašati

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

iznášati — (što, se) nesvrš. 〈prez. ìznāšām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}iznositi{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
iznášanje — a s (ȃ) glagolnik od iznašati: iznašanje pohištva iz goreče hiše / iznašanje predlogov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znášati — 1 am nedov. (ȃ) z nošenjem spravljati kam: nosači znašajo prtljago k vlaku, v letalo; znašati kamenje na kup; ranjence so znašali pod šotore // z nošenjem spravljati skupaj: znašala jim je hrano in kurjavo; vse popoldne so znašali stvari za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias