- izmuzljív
- tudi zmuzljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) izmuzne: izmuzljiva jegulja / njegov odgovor je nejasen, nekako izmuzljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zmuzljiv — gl. izmuzljiv … Slovar slovenskega knjižnega jezika