- izmetávanje
- -a s (ȃ) glagolnik od izmetavati: izmetavanje hrane iz želodca / izmetavanje gramoza iz jame
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekspektorácija — e ž (á) med. izmetavanje sluzi iz pljuč, sapnika s kašljanjem, izkašljevanje: izpiranje ust po ekspektoraciji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izmetáč — a m (á) 1. knjiž. priprava za izmetavanje: izplati vodo iz čolna z izmetačem 2. publ. izmetalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika