- izmalíčenost
- tudi zmalíčenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost izmaličenega: izmaličenost obraza / duševna izmaličenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pokvéčenost — i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: trpeti zaradi pokvečenosti / pokvečenost mize … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokvéka — e ž (ẹ̑) slabš. 1. izmaličen, iznakažen človek: po nesreči je ostal pokveka / kot psovka pokveka pijanska, izgini 2. izmaličenost, iznakaženost: vzbujati grozo zaradi svoje pokveke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skvéčenost — i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: skvečenost nog in rok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
talidomíd — a m (ȋ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih: jemati talidomid … Slovar slovenskega knjižnega jezika