- izkrvavíti
- -ím dov., izkrvávil (ȋ í) agr. povzročiti, narediti, da živali ob zakolu odteče vsa kri: zaklane živali so izkrvavili
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izkrvavítev — tve ž (ȋ) glagolnik od izkrvaveti ali izkrvaviti: ranjenec je umrl zaradi izkrvavitve / dobra izkrvavitev živali ob zakolu … Slovar slovenskega knjižnega jezika