izgúbljanje

izgúbljanje
tudi zgúbljanje -a s (ú) glagolnik od izgubljati: izgubljanje krvi; izgubljanje ravnotežja, zavesti / razpravljanje o tem se mu je zdelo le nepotrebno izgubljanje časa / izgubljanje v podrobnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • dekalcinácija — e ž (á) med. izguba, izgubljanje kalcija iz kosti, zob: dekalcinacija med nosečnostjo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • demoralizácija — e ž (á) 1. opuščanje ali upadanje moralnih načel: boriti se proti demoralizaciji / demoralizacija sodobnega človeka; demoralizacija javnega in privatnega življenja; družbena, politična demoralizacija 2. upadanje ali izgubljanje poguma,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • demoralizátor — ja m (ȃ) kdor povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: demoralizator množic …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • demoralizátorski — a o prid. (ȃ) ki povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: vloga takih idej je bila demoralizatorska …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • denacionalizácija — e ž (á) 1. jemanje ali izgubljanje narodne zavesti in znakov narodnosti; raznarodovanje: ljudstvu je pretila nevarnost denacionalizacije in celo iztrebljenja; politika denacionalizacije; proces denacionalizacije / denacionalizacija kulture 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • duál — in dúal ála m (ȃ; ȗ ȃ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari; dvojina: akuzativ duala; izgubljanje duala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osúšek — ška m (ȗ) agr. izgubljanje vlage, vode, zlasti pri uskladiščenih živilih: izgube zaradi osuška; osušek pri sadju, siru / majhen, velik osušek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • páničar — ja m (á) nav. ekspr. kdor povzroča upadanje, izgubljanje poguma, zmedo: paničarji širijo vznemirljive novice; obračunati z nergači in paničarji // kdor se hitro, navadno neupravičeno prestraši in nerazsodno, zmedeno ravna: ne bodi tak paničar;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • usúšek — ška m (ȗ) agr. izgubljanje vlage, vode, zlasti pri uskladiščenih živilih: usušek pri mleku, sadju, senu; izgube zaradi usuška // količina vlage, vode, ki se izgubi pri tem: usušek vina v sodu znaša tri do pet odstotkov na leto ♦ les. količina,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”