- izgrméti
- -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. razvneto, zelo glasno reči, povedati: izgrmeti besede, govor; pošteno se je izgrmel izgrméti se brezoseb. prenehati grmeti: proti večeru se je izgrmelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.