- izgovárjanje
- -a s (ȃ) glagolnik od izgovarjati: izgovarjanje besed / vse njegovo izgovarjanje ni nič pomagalo ♦ lingv. izgovarjanje samoglasnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izgovárjanje
Look at other dictionaries:
akcentuácija — e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íkanje — a s (ȋ) lingv. izgovarjanje glasu i namesto e: ikanje v rovtarskih govorih; akanje, ukanje in ikanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sigmatízem — zma m (ȋ) nepravilno izgovarjanje glasov c, z, s, č, ž, š ali zamenjavanje teh glasov: zdraviti sigmatizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úkanje — a s (ū) lingv. izgovarjanje glasu u namesto o: narečno ukanje; akanje in ukanje stil. ukánje a s (ū; ȃ) glagolnik od ukati: slišati ukanje; ukanje fantov / ukanje sove … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zarotovánje — a s (ȃ) 1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: obvladati sovražne sile z zarotovanjem; zarotovanje hude ure // besede, s katerimi kdo roti: zasikal je proti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
